Družbeni način prehranjevanja je še zelo prepleten z mlekom, jajci in mesom. Obkroženi smo z neštetimi izdelki, ki so mesni, mlečni, jajčni ali pa vsebujejo nekaj od teh treh. Najbolj opaziš to, ko se odločiš za drugačno prehrano in začneš brati deklaracije. Včasih sem prav presenečena, kje vse je mleko ali jajca.
Torej, naš svet je globoko v prepričanju, da je z prehrano živalskega izvora vse v redu in da je ta celo nujna za naše dobro zdravje in počutje. To nas učijo že od malih nog, da so živalska živila glavni vir beljakovin, kalcija in železa. In tako verjamemo, da brez teh živil ne bomo preživeli in živimo brez, da bi zadeve malo bolj globoko raziskali. Zato je tudi rastlinojedstvo za marsikoga še tabu tema in povezuje ljudi, ki se prehranjujejo na tak način z podobami ljudi, ki nimajo prave življenjske moči, so bledi, bolni in jim primanjkuje beljakovin in drugih življenjsko pomembnih hranil.
Dejstvo je, da so nas lobiji, ki so povezani s prehrano globoko indoktrinirali v to miselnost, da se brez živalske hrane ne da živeti a to je vse prej kot resnica.
Največje prehranske organizacije kot so Ameriška prehranska organizacija in Kanadska, so enotno potrdile na podlagi mnogih raziskav, da je uravnotežena rastlinska prehrana primerna za vsa življenjska obdobja, pa naj si bo to otrok, doječa mamica, nosečnica, športnik, mladostnik, starostnik itd.
Že kot vegeterijanka sem bila znova in znova zasuti z raznimi vprašanji. Zdaj, ko se prehranjujem izključno z rastlinami, pa se je ta spisek vprašanj s strani družbe samo še povečal in ker dobro vem, da so te vprašanja včasih neprijetna, še posebej, če je nekdo na začetku poti v rastlinsko prehrano, sem sestavila seznam trinajstih vprašanj s katerimi se boste lahko opomogli in lažje odgovarjali ljudem okoli vas, ko se bodo čudili nad vašo novo prehransko potjo ali pa, če ste še vsejed in dvomite v rastlinsko prehrano, vam bodo dali ti odgovori na najpogostejša vprašanja vpogled v rastlinsko prehranjevanje. Pa začnimo .
1. KAJ SPLOH JEŠ!?
To je najbolj pogosto vprašanje, ki ga po mojem mnenju posamezen rastlinojedec sliši. Ljudje si predstavljajo, da rastlinojedci jemo samo solato in korenje. Da so naši jedilniki enolični in nimamo veliko izbire. Ob tem pa pozabljajo, da je v naravi ogromno različnih vrst rastlin, ki so užitne. Seznam različnih receptov v rastlinski kuhinji je dobesedno neskončen.
Vsak nepoznavalec tovrstne prehrane bi bil zagotovo zelo prijetno presenečen, koliko možnosti obstaja. Rastlinska prehrana je tako barvita, okusna in pestra, da se človeku resnično pocedijo sline. Nikakor ni bojazni, da bi bil človek na rastlinski prehrani prikrajšan za katere koli gurmanske užitke. Zelo enostavno se da porastliniti vse tiste najljubše jedi, ki se jim še niste čisto enostavno pripravljeni odreči in se vam k sreči tudi ni treba saj bodo nove različice okusne in predvsem zdrave.
Po mojem mnenju je najboljši odgovor na tako vprašanje ta, da naj ljudje resnično pomislijo koliko različne sadja, zelenjave, oreščkov, semen, žit obstaja in koliko različnih kombinacij se da s tovrstno hrano ustvariti. Prav tako pa je posameznik, ki se poslužuje te prehrane veliko bolj prijazen do okolja, saj je za predelavo tovrstne hrane potrebnih veliko manj naravnih virov kot pri predelavi živalske prehrane.
2. KJE DOBIŠ BELJAKOVINE?
Med ljudmi in celo zdravstvenimi delavci še vedno velja prepričanje, da se kvalitetne beljakovine lahko dobi le v živalski prehrani. A to je daleč od resnice. Ravno živalske beljakovine so velikokrat vzrok marsikatere zdravstvene tegobe, ki pesti današnjega človeka. V zahodnih deželah pojemo veliko preveč beljakovin. Za odraslega človeka se priporoča 0,8g beljakovin na kg telesne teže. Te vrednosti pa so presežene tudi za več kot dva krat. Velika količina zaužitih živalskih beljakovin obremenjuje ledvice zaradi povečanega izločanja žveplovih in dušikovih spojin. Beljakovine se vedno razgrajujejo v aminokisline, ki jih telo naprej predeluje in na koncu uporabi za svoje delovanje. Pri razgradnji živalskih beljakovin aminokislin nastaja amonijak, ki se mora z veliko energije razstrupiti v jetrih, kar pa jetra zelo obremenjuje. Poleg teh nevšečnosti pa živalske beljakovine prinaša s seboj v naše telo tudi veliko nezaželenih substanc kot so npr. nasičene maščobne kisline, holesterol in purin iz katerega nastaja sečna kislina.
Na drugi strani pa so po mnenju stroke rastlinske beljakovine manj vredne a v resnici veliko bolj zdrave za telo. Te zelo ugodno vplivajo na prekrvavitev, žilni sistem, znižujejo krvni tlak. Na začetku leta 2006 so bili objavljeni rezultati raziskave Intermap-Studie. V njej je sodelovalo 4700 oseb iz štirih dežel. Preiskovali so, kako količina beljakovin vpliva na krvni tlak. Pri tem se je proti pričakovanju pokazalo, da izključno rastlinske beljakovine znižujejo krvni tlak. Pri živalskih beljakovinah ni bilo opaziti izboljšanja. Če želite na temo beljakovin izvedeti več, pa vam toplo priporočam knjigo Proteinoholik, ki jo je napisal ameriški zdravnik dr. Garth Davis. V njej boste dobili dovolj izčrpnih informacij, podprtih s verodostojnimi študijami, ki potrjujejo dejstvo, da so živalske beljakovine vzrok marsikatere bolezni sodobnega človeka in da so rastlinske beljakovine veliko bolj optimalne za naše zdravje.Torej, zdaj, ko vemo, da so rastlinske beljakovine popolnoma zadostne za naše telo je prav, da na tem mestu omenim nekaj živil rastlinskega izvora, ki so polna beljakovin. Če boste na svoj prehranski seznam vključili:
kvinojo, proso, oreščke, grah, fižol, čičeriko, zeleno listnato zelenjavo, soja in izdelki iz soje kot je tofu, sejtan, semena kot so laneno, sončnično, sezamovo seme in pa razne rastlinske napitke kot so sojino mleko, mandljevo mleko, riževo mleko itd., se nikakor nimate za bati, da bi vam manjkalo beljakovin. Prav nasprotno. Za svoje zdravje boste naredili veliko več, če se boste posluževali rastlinskih virov beljakovin kot pa tistih iz živalskih virov. Vaše telo vam bo neskončno hvaležno. Iz svojih osebnih izkušenj vam lahko povem, da nikoli v življenju nisem gledala, če sem zaužili dovolj beljakovin. Če je prehrana raznolika in pestra vam lahko brez slabe vesti zagotovim, da boste sigurno zaužili dovolj beljakovin za normalno delovanje vašega telesa.
3. ALI RASTLINE ČUTIJO?
Če sem popolnoma iskrena, se mi ta primerjava zdi kar malo absurdna. Menim, da solata in krava ne moreta spadati v isti koš in jih je potemtakem težko primerjati. Res je, da rastline čutijo. Če boste dvema istima rastlinama predvajali dve različni glasbi, se bo vsaka razvijala drugače. Bili so že opravljeni poizkusi, da so eni rastlini predvajali metal drugi pa sproščujočo meditativno glasbo in je tista druga veliko bolje uspevala. Prav tako se rastline drugače odzivajo na besede, ki so izrečene v njihovi bližini. Dobre vplivajo pozitivne in negativne negativno na rast rastline. Torej, po tem lahko sklepamo, da rastline čutijo in se odzivajo na okolico. Koliko pa je etično, da te rastline jemo?
Rastline so drugačne od živali. Ne morejo se premikati, ne jočejo, nimajo uči, njihova sestava je popolnoma drugačna, ne kakajo in lulajo in se ne branijo in bojijo za življenje, ko jih želimo odrezati ali odtrgati.
Rastline se odzivajo na okolico in se temu primerno razvijajo a ne kažejo čustev kot so žalost, jeza, strah, veselje…, kot to lahko vidimo pri živalih. Žival se pred zakolom boji in na vse pretege bori za svoje življenje, krava mlekarica joče za svojim ukradenim otrokom več dni, kokoši v kletkah padejo pod tak stres, da si pulijo peresa. Rastline pa ovenijo, če nimajo pravih razmer za življenje brez, da bi videli pri njih kakšne resne čustvene izbruhe. Na samem koncu tega odgovora pa bi še dodala. V naravi veljajo določeni zakoni in vsako bitje je opremljeno z tistim, kar potrebuje za preživetje. Lev ima ostre zobe in velike kremplje, da lahko ujame gazelo in jo poje. Mi ljudje pa imamo roke za nabiranje rastlin in zobe za žvečenje le teh. Torej po naravnem zakonu nam je dano, da se hranimo z rastlinami in menim, da je to popolnoma etično in sprejemljivo.
4. IMAŠ DOVOLJ MOČI ZA DELO?
Večina ljudi misli, da beljakovine v mesu dajejo moč za opravljanje težjega fizičnega dela in da je meso boljši vir beljakovin, kot beljakovine rastlinskega izvora.
Beljakovine so nam potrebne za rast in obnovo telesa, tako mišic kot ostalih tkiv. Prepričanje, da več beljakovin pomeni večjo moč, pa ni resnično. Telo namreč porabi le toliko beljakovin, kot jih potrebuje, ostalo pa izloči.
Kot smo že na mojem blogu večkrat pisala, je rastlinska hrana ravno tako bogat vir beljakovin z vsemi esencialnimi aminokislinami, zato je pomanjkanje le malo verjetno. Poskrbeti moramo za dovolj velik vnos hrane in s tem dobimo tudi dosti beljakovin.
Rich Roll iz Združene države Amerike je eden najboljših triatloncev na svetu in uživa le rastlinsko hrano. Če pogledate Mika Taysona, skoraj zagotovo ne boste pomislili, da mu manjka moči, pa vendar je njegova prehrana brez živalskih sestavin.
5. ALI JE RASTLINOJEDSTVO ZDRAVO ?
Iz lastnih izkušenj vam lahko povem, da je to najbolj zdrav način prehranjevanja, ki telesu pomaga ohraniti zdravje. Ljudem, ki jih pestijo dolgoletne kronične težave, pa pomaga povrniti zdravje.
Mnogi priznani strokovnjaki, kot so Dr. T. Colin Campbel, John a. McDougall,dr. Neal Barnard , ki so skozi desetletja proučevanja vpliva prehrane na telo prišli do enakih ugotovitev. Rastlinska hrana je zdrava.
Dr. T Colin Campbel je napisal knjigo z naslovom Kitajska študija, ki je ena najobsežnejših študij o vplivu prehrane na zdravje.
Zanimiva knjiga g. John A McDougalla je Izzivalno drugo mnenje v kateri obravnava pogosto neuspešnost farmacevtske medicine in primerja z drugačnim zdravljenjem, ki bazira na spremembi prehrane.
Dr. Neal Barnard je napisal Program za ozdravitev sladkorne bolezni. Z mnogimi raziskavami je dokazal, kako je mogoče popraviti celično odzivnost na inzulin in celo ozdravitev sladkorne bolezni samo s pomočjo rastlinske hrane.
Vsi trije so prišli do enakih zaključkov in sicer, da imajo vegani manj težav z visokim krvnim pritiskom, povišanim holesterolom in sladkorjem v krvi ,ter veliko manj zbolevajo za srčno žilnimi boleznimi .Pa še en stranski učinek takšne prehrane je znan – veliko lažje je vzdrževati vitko linijo. Seznam knjig, ki jih priporočam v branje, si lahko ogledate tukaj.
6. ALI JE RASTLINOJEDSTVO DRAGO?
Če izberemo zdrav način rastlinskega prehranjevanja, nikakor ne moremo trditi, da je drago. Nihče ne more reči, da so krompir ,korenje, jabolka in riž dragi. Res pa je , da so imitacije klobas, zrezkov, paštet in drugih procesiranih izdelkov dražji in bistveno manj zdravi od nepredelane hrane.
Res je tudi, da so ekološko predelana živila dražja od običajnih. Moje mnenje pa je, da je mnogo bolj pomembno jesti nepredelana živila rastlinskega izvora, kot da je vse kar jemo ekološko. Ravnati se morate po svojih zmožnostih.
Strošek za hrano bo manjši, če si namaze, mleko, jogurt ,sir in ostale dobrote naredite sami, pa še vedeli boste kaj vsebujejo.
Hrano pa vam lahko poceni lasten vrt, na katerem z ljubeznijo gojite svojo zelenjavo.
7. KJE DOBOŠ KALCIJ IN ŽELEZO ?
Kalcija in železa je v hrani rastlinskega izvora povsem dovolj.
Kalcij :
Kalcij je pomemben mineral, ki gradi naše zobe in kosti .Telo ga dobi na dva različna načina .Lahko ga dobi iz hrane, drugi, manj ugoden način pa je, da ga vzame iz kosti in zob, hkrati pa upa, da ga bomo lahko pravočasno nadomestili s hrano. Veliko vlogo pri ohranjanju kostne mase igra veliko gibanja in vaje za krepitev mišic.
Paradoksno je, da se kravje mleko oglašuje kot« najboljši« vir kalcija, nedavne raziskave pa so ugotovile, da je v deželah , kjer popijejo največ mleka tudi največ osteoporoze.
Viri kalcija so:
Zelenjava (vsa zeleno listnata zelenjava, brstični in kodrolistnati ohrovt, zelje, )
Oreščki in semena ( Mandlji, mandeljnovo maslo, sezam, tahini)
Sadje (Dateljni, suhe slive, suhe fige, rozine ,pomaranče)
Stročnice (soja, čičerika, fižil, leča, tufu, tempeh )
Alge
Zanimivost: 1 žlica sezama ima toliko kalcija, kot 1 liter mleka.
Železo :
Železo je del hemoglobina ,ki sestavlja rdeče krvne celice in skrbi za prenos kisika po telesu .Prav tako je del številnih encimov, ki skrbijo za energijo in zdrav imunski sistem.
Železo se iz živil rastlinskega izvora nekoliko težje absorbira, zato je pomembno, da istočasno uživamo hrano bogato s c vitaminom (npr. kozarec limonade ).Priporočeno je tudi, da se v času obrokov izogibamo kavi in pravemu čaju, ki prav tako zavirata absorbcijo .
Priporočljivo je namakanje, fermentacija in kaljenje, kajti s temi postopki priprave hrane, prav tako izboljšamo absorbcijo železa.
Viri železa so:
Alge ( wakame, kombu, nori, spirulina)
Žitarice (amarant, kvinoja, oves, ajda, pira )
Stročnice (leča , beli fižil, čičerika, soja, )
Semena in oreščki ( bučna semena, sončnična semena, konopljina semena, lanena semena, indijski oreščki, pinjole, nekaj tudi mandeljni in makadamija )
Zelenjava (vsa zelenolistnata zelebjava – špinača ,blitva , listi rdeče pese, pertšilj, pšenična trava.
8. KAJ BI Z MLEKOM, ČE NE BI MOLZLI KRAV?
Odgovor na to vprašanje je čisto preprosto. Krava bi imela mleko, ko bi skotila svojega mladička, ga dojila in potem, ko bi se njeno tele odstavilo, bi mleko izgubila. Tudi krave niso v tem pogledu popolnoma nič drugačne kot mi ljudje. Zgodba o kravi, ki bi trpela grozne muke, če jo ne bi molzli in molzli je izmišljotina mlekarskega lobija, da opravičuje svoja neetična dejanja, ki jih izvajajo nad temi ubogimi bitji. Tako kot mora človeška mati zanositi, da bi začela proizvajati mleko za svoj naraščaj, mora prav tako krava postati breja, da začne proizvajati mleko. Zato je mlekarski farmi na silo oplojena z bikovimi spermiji, če se lahko izraziva drugače, je krava dobesedno posiljena proti svoji volji, znova in znova za to, da bi proizvajala mleko. Ko pa se njen teliček rodi, ji ga kruto odvzamejo saj je to mleko namenjeno ljudem in ne teličku. Mati krava joka za svojim otrokom še dneve in dneva in doživlja grozno agonijo. Njen otrok v kolikor je bikec, kmalu postane mlado teletino meso, če pa je krava pa kmalu sledi materini usodi. Te krave mlekaric so popolnoma izčrpane, da na koncu zaradi slabih, krhkih kosti (osteoporoza) ne morejo niti več hoditi do klavnice kjer po dolgoletnih mukah postanejo meso. Življenje krav na mlečnih farmah je resnično neznosno in popolnoma nepotrebno saj imamo danes na razpolago toliko zdravih rastlinskih različic mlekov kot so sojino, riževo, ovseno, mandljevo, kokosovo, konopljino, orehovo…Če boste kdaj odpotovali v Indijo, kjer je krava sveta žival, boste ob poti naleteli na krave, ki se prosto gibljejo in jih nihče ne izkorišča in ko boste pogledali njeno vime, boste videli, da so te čisto majčkena. Narava poskrbi za vse. In tikaj sigurno ni pozabila na krave.
9. KAKO ZDRŽIŠ , JAZ BREZ MESA IN SIRA NE BI MOGEL ŽIVETI?
Nič lažjega .Sedaj se temu vprašanju lahko le nasmehnim. Mnoga leta nazaj, ko se je za vegetarijance mislilo, da so neka čudna bitja, ki pripadajo kdo ve kakšni sekti, pa to ni bila lahka odločitev.
Na žalost je odločitev za vegetarijanstvo ne najboljša izbira, kajti mesne izdelke zamenjaš za mlečne. Ti pa prinašajo še večje tveganje za zdravje kot meso. Mleko je hrana za teličke in nikakor ne za ljudi. Poleg tega pa postaneš od njih tudi zasvojen, kajti v kravjem mleku je beljakovina – kazein , ki se med prebavo razgradi in sprosi opiate ko so kazomorfini. O tem sem že pisala v prispevku o siru.
Pa vendar, če si vegetarijanec iz moralnih razlogov, te spoznanje o nemoralnosi mlečne industrije globoko presune, zato korak v rastlinojedstvo ni prav nič težko. Nasprotno, ugotoviš, kaj vse pestrega nam ponuja mati narava, počutje je neprimerni boljše, prav tako pa se dobrobiti rastlinske prehrane odslikavajo tudi na zdravju.
Tako da, brez mesa in sira in jajc je življenje lepše. Brez slabe vesti lahko vsaki živalici pogledaš v oči, saj veš, da nisi del grozot, ki se odvijajo za stenami hlevov in klavnic.
10. ZAKAJ SI RASTLINOJEDEC?
Na prvem mestu sem rastlinjedka iz etičnih razlogov. Ne maram, da kdorkoli muči, pohablja in kolje živali. Ne želim, da posiljujejo krave in jim potem jemljejo in ubijajo mladiče, zato da bi ljudje imeli mleko. Ne želim, da kokoškam režejo kljune in da živijo v majhnih kletkah. Rastlinojedka sem za inteligentne pujske, ki jih tepejo in mučijo in za piščančke moškega spola, ki jih žive zmeljejo. Rastlinojedka sem zaradi vseh živali, na katerih izvajajo poskuse in jih testirajo za kozmetično industrijo. Rastlinojedka sem za vse cirkuške žvali, ki so zaprte v kletkah in tepene, da nastopajo. Rastlinojedka sem ker ne maram suženjstva, mučenja in pobijanja.
Sledi dejstvo, da mi ni vseeno za našo mater zemljo, kajti mesna industrija je največji onesnaževalec našega okolja. Porabi več kot polovico pitne vode, v atmosfero pa spusti več toplogrednih plinov kot ves svetovni promet.
Tretji razlog za rastlinojedstvo pa je moje zdravje .Polnovredna rastlinska prehrana lahko prepreči in zdravi večino bolezni sodobnega časa kor so rak, srčnožilne bolezni, sladkorno bolezen, visok holesterol, avtoimune bolezni, debelost itd.
11. ALI JE TEŽKO BITI RASTLINOJEDEC?
Dandanašnji je biti rastlinojedec zelo enostavno. Zdrava rastlinska hrana naj bi vsebovala čim več nepredelanih, polnovrednih ekoloških živil. Vendar pa se vam, na vsake toliko časa, oziroma za prehodno obdobje ni potrebno odreči okusom ki ste jih bili vajeni in ki jih imate radi. Dandanes obstajajo odlične alternative za sir, meso in celo jajca. Lahko pa si jih z malce iznajdljivosti naredite čisto sami.
Že samo, če imate pametni telefon, vam je dostop do množice dobrih receptov vsak trenutek na voljo. Še bolj enostavno pa je ,da si kupite uporabno kuharsko knjigo , ki vam lahko zelo olajša kuhanje.
12. KOKOŠI DAJEJO JAJCA-ZAKAJ NE JESTI?
Kot rastlinojedka globoko verjamem, da si vsaka žival zasluži živeti svobodno življenje brez, da bi kdo posegal vanj. Kokoši valijo jajca za to, da bi ustvarjale svoje potomstvo. V naravi kokoš znese le od 12 do 20 jajc na leto. Na kokošjih farmah pa kokoši nesnice zvalijo od 250 pa do 300 jajc letno kar privede do hudih bolezni in prezgodnje smrti. Življenjska doba kokoši je v naravi do 15 let, na kokošjih farmah pa so tako izčrpane, da živijo največ tri leta in potem jih zakoljejo za meso. Živijo v tako majhnih kletkah, da niti ne morejo razširiti kril. V takšnih razmerah so pod velikim stresom, kar privede do tega, da si kokoši začnejo puliti perje, kljuvati drug drugo, kanibalizem…Piščančki, ki so rojeni na teh farmah so ločeni na moške in ženske. Moški so za proizvodnjo neuporabni in so kmalu po izvalitvi živi zmleti (tako je ubitih do 6 miljard piščančkov moškega spola), ženske pa postanejo kokoši nesnice in sledijo kruti usodi svojih mater. Kokošim na zelo boleč način odstranijo konico kljuna, da bi preprečili, da bi se kljuvale med seboj ali pa, da bi uničile jajca.
Poznamo več vrst reje. Baterijska, talna, ekološka. Te se med seboj razlikujejo le po bivalnih prostorih, ki se nudijo živalim. Prekomerna valitev jajc, boleča odstranitev kljunov, ubijanje piščančkov moškega spola in ubijanje kokoši za meso, ko ne morejo več valiti jajc pa ostaja povsod prisotna tako, da je najboljša odločitev, ki jo lahko sprejmemo ta, da nehamo kupovati jajca, ne glede iz katere reje pridejo in tako pomagamo tem ubogim živalim, ki trpijo te krute razmere.
Iz zdravstvenega vidika pa so jajca polna holesterola kar pa vodi v poapnenje žil in v aterosklerozo, ki se lahko konča tragično z srčno ali možgansko kapjo. Vse ostala hranila, ki jih nudijo jajca, pa brez težav nadomestimo z živili rastlinskega izvora. Živila kot so špinača (in v bistvu vsa temno listnata zelenjava), tofu, konopljina semena, leča, grah, čičerika…so polna dobrih beljakovin in ne vsebujejo popolnoma nič holesterola, ki bi se nalagal na naše žile in uničeval naše naravno zdravje.
Če pa mogoče še niste vedeli, so le tista jajca, ki so oplojena tista iz katerih nastane novo življenje, ostala so kurja menstruacija in v bistvu ješ njihovo menstruacijo kar pa po najinem mnenju ni ravno privlačno.
13. KAJ PA LJUDJE, KI SO ZAPOSLENI V TEH INDUSTRIJAH?
Ena izmed pomislekov pri rastlinski prehrani je ta, da bi ljudje ostali brez dela, če nihče ne bi več podpiral teh industrij. Odgovor na ta pomislek pa ne bi mogel biti bolj preprost. Ves trud, ki ga sedaj mlekarska, jajčna in mesna industrija vlaga v proizvodnjo svojih proizvodov, bi se preusmerila v bolj trajne rešitve, ki bi bile bolj prijazne do okolja, živali in do nas samih. Namesto, da bi proizvajali meso, mleko in jajca bi začeli svojo energijo vlagati v proizvodnjo hrane rastlinskega izvora. Pašno površino, ki jo sedaj uporabljamo za živino, bi začeli uporabljati za vzgajanje žit, razne zelenjave, sadja…V obratih pa bi iz vseh darov narave lahko proizvajali širok spekter rastlinskih izdelkov in ljudje bi še vedno imeli delo. Že danes lahko vidimo na trgu, da so nekatera mesno-predelovalna podjetja začela proizvajati rastlinske hrenovke, paštete…, saj je na trgu vedno več povpraševanja po tovrstnih izdelkih. Če bi nas bilo vedno več takih, ki bi kupovali rastlinske izdelke in bi prodaja živalskih izdelkov drastično upadla, bi bile te industrije prisiljene slediti povpraševanju in bi počasi tudi svoje delovanje usmerile v to smer. Dela za ljudi, ki delajo v teh obratih pa tako ne bi zmanjkalo. To bi bil premik v pravo smer saj bi se počasi nehalo kruto ravnanje z živalmi, nehali bi uničevati naravne vire in na koncu tudi svoje zdravje.
To je nekaj vprašanj, ki se pojavljajo na to temo. Včasih se bo lahko zgodilo, da na kakšno vprašanje ne boste najboljše pripravljeni. Ne jemljite si k srcu. Ljudje včasih prav iščejo načine, da vas spravijo v zadrego in s tem opravičijo svoje početje. Vse kar vam lahko še svetujem je to, da se na to temo čim več izobražujte in tako se boste počasi opremili z odgovori na marsikatero vprašanje in vam bo vedno bolj udobno, ko se boste srečavali z raznimi skeptiki.
Poglejte si tudi seznam osmih knjig, ki jih lahko preberete in se o rastlinskem prehranjevanju in njegovih vplivih na zdravje malo bolj izobrazite.
V kolikor pa bi se radi v tem prehranjevanju preizkusili, pa vabljeni, da se mi pridružite v 21. dnevnem izzivu-Z vilico do vitalnosti in sledite temu načinu prehranjevanja naslednjih 21. dni. Na voljo vam bom za podporo in vsa morebitna vprašanja in dileme popolnoma brezplačno.
