Zdravje

Beljakovine-kaj so, koliko jih potrebujemo in ali nam lahko škodujejo?

Svoje čase sem bila tudi jaz ena izmed tistih, ki je verjela v beljakovinski mit. Vedno je bilo govora o beljakovinah kot skoraj najbolj pomembnem hranilu, ki ga moramo zaužiti dovolj. Za najbolj dobre beljakovine pa so veljale tiste, ki jih najdemo v živilih živalskega izvora kot so jajca, mleko in meso. Spomnim se, da sem pred časom želela začeti delati za podjetje, ki je promoviralo prehranska dopolnila. Moj mentorica mi je takrat beljakovine predstavila kot najbolj pomembne in mi svetovala naj z vsakim obrokom zaužijem nekaj kar vsebuje beljakovine. Predvsem je poudarila skuto, jogurte, meso in jajca. Mesa že takrat nisem jedla a sem verjela, da pa že mora biti nekaj na tem in takrat sem zmotno mislila, da so mlečni izdelki in jajca v moji prehrani, zdravju koristna. Kako sem se motila. In to sem dokaj hitro spoznala. Ravno to delo za podjetje s prehranskimi dodatki, me je popeljalo na pot raziskovanja prehrane. Takrat sem bila na točki v življenju, ko me je prehrana začela zanimati in sem želela delovati v tej smeri, da bi bilo moje telo zdravo. To je bil razlog, da sem na youtube kanalu, med iskanjem videov o zdravi prehrani, naletela na video, ki mi je popolnoma spremenilo življenje.

To je bilo res najbolj pomembno predavanje v mojem življenju. Govornik je bil Gary Yourofsky.

Kdor ga ne pozna, on je aktivist za pravice živali in ko sem spoznala v čem sodelujem s tem, ko še vedno kupujem in jem mleko in jajca sem spoznala, da ne želim biti več del tega in tako se je začelo moje potovanje k rastlinski hrani. S tem pa je prišlo še globlje zanimanje za zdravje v povezavi s hrano, ki jo jemo. Od takrat sem prebrala že veliko knjig in skozi ta gradiva se je moj beljakovinski mit razbil. Svoje ugotovitve pa vam bom skozi enostavne odgovore na vprašanja podala zdaj:

Pa si poglejmo za začetek, kaj so beljakovine?

Beljakovine zagotavljajo pomembne sestavine za tvorbo in obnavljanje naših hormonov, encimov in številnih drugih telesnih tkiv. So organske molekule, ki si jo lahko predstavljamo kot verigo, sestavljeno iz manjših enot-aminokislin. Vsaka beljakovina je sestavljena iz drugačnih aminokislin, zato obstaja ogromno različnih beljakovin. Naše telo samo proizvaja beljakovine, ki jih potrebuje za delovanje, vendar moramo gradnike teh beljakovin vnesti s hrano. Namreč, ko zaužijemo določeno beljakovino, se mora ta razgraditi na aminokisline, ki jih potem telo uporabi za gradnjo naših telesnih tkiv, hormonov, encimov…Aminokisline delimo na dve skupini. To so esencialne aminokisline in neesencialne aminokisline. Esencialnih beljakovin naše telo ne tvori sami in jih moramo zaužiti s hrano. Tu pa se najde naš prvi beljakovinski mit. Živila živalskega izvora naj bi bila najboljši vir teh esencialnih aminokislin in tako so te beljakovine bolj kvalitetne in se jih z rastlinsko prehrano ne da nadomestiti. A to je daleč od resnice. Ta napačna predstava sega v leto 1914, ko so bile beljakovine preučevana na podganah. Takrat je bilo ugotovljeno, da podgane bolje rastejo na živalskih beljakovinah kot na rastlinskih. V tej raziskavi so prišli do sklepa, da rastline ne vsebujejo vseh aminokislin, ki jih naše telo potrebuje. A ta standard je temeljil na potrebah po beljakovinah za podgane. Leta 1952 pa je bila izvedena še ena študija v kateri so ugotovili, da je tistih deset aminokislin, ki so pomembne za podgane v resnici ne velja enako za ljudi saj v prehrani človeka je pomembnih le osem aminokislin za normalno delovanje. Vse te pa se najdejo v živilih rastlinskega izvora in ni razloga, da jih z rastlinsko prehrano ne bi zaužili dovolj.

Koliko beljakovin v resnici potrebujemo?

Potreba našega telesa po beljakovinah je zelo majhna. V natančnih študijah so določili, da beljakovine v zdravi prehrani zajemajo le 2,5 odstotka dnevnega vnosa kalorij. To je nekaj manj kot 20g beljakovin za odraslega človeka. Če si pogledamo še malo bolj podrobno. Povprečen delovni moški zaužije 3000 kalorij na dan, tako da 5 odstotkov te količine pomeni 150 kalorij, pridobljenih iz beljakovin. Glede na to, da gram beljakovin ustreza 4 kalorijam, to pomeni 37 gramov beljakovin. Povprečna ženska zaužije 2300 kalorij na dan, tako da potrebuje 29g beljakovin. Te minimalne potrebe vključujejo še varnostno rezervo, ki z lahkoto vključuje ljudi, ki imajo večjo potrebo po beljakovinah. Če človek dnevno poje dovolj hrane, da zadosti dnevnim potrebam po kalorijah, se tej količini beljakovin skoraj ne more izogniti. Na primer 3000 kalorij, pridobljenih izključno iz riža, nam zagotovi 60g visoko uporabnih beljakovin, enaka količina iz krompirja pa 80g beljakovin.

Ali lahko čezmernih količin beljakovin škoduje zdravju?

Odgovor na to vprašanje je DA. Preveč zaužitih količin beljakovin lahko ogrozi naše zdravje. Kadar zaužijemo več beljakovin kot jih naše telo potrebuje, se višek izloči skozi jetra in ledvica kot sečina. Sečina ima diuretični učinek, zaradi česar morajo ledvica delati močneje in izločati več vode. Skupaj z vodo pa naše telo izgublja dragocene minerale in eden izmed teh je kalcij. Na splošno so študije pokazale, da tisti odrasli, ki so zaužili 75g beljakovin, izgubljali več kalcija, pa čeprav so ga dovolj zaužili s hrano. Problem tu nastane, ko telo želi izgubljeni kalcij na vsak način nadomestiti in začne črpati iz zalog, ki so mu na voljo. To zalogo najde v kosteh, kar skozi leta privede do osteoporoze. Opazovanje različnih populacij po sveti pokaže enako. Tam kjer jedo več beljakovin kot jih telo potrebuje, imajo tudi več osteoporoze. Najboljši primer so Eskimi, katerih hrana je sestavljena iz rib, mrožov in kitov, pojedo veliko beljakovin (od 250g do 400g beljakovin) in segajo v vrh sveta po pojavnosti osteoporoze. Poleg tega pa gre ogromno kalcija skozi ledvični sistem, se izloči skozi urin in za seboj pušča posledice v obliki ledvičnih kamnov, ki nastanejo s kopičenjem kalcija v naših ledvicah. Ta proces naša ledvica slabi in uničuje njena tkiva zato je prehrana z malo beljakovin zelo koristna za naše zdravje in pripomore k pozitivnemu ravnovesju kalcija v našem telesu. Živila z veliko beljakovinami na splošno vsebujejo veliko purinov, ki so temelj našega genetskega materiala DNK. Te purini se razgradijo v sečno kislino (ne sečino), ki se nalaga v sklepih in povzroča putiko-bolečo in deformirajočo obliko artritisa. Prav tako pa sečna kislina pripomore k nastajanju ledvičnih kamnov.

Dejstvo je, da živila živalskega izvora, vsebujejo veliko beljakovin. Živila rastlinskega izvora pa imajo po naravi manj beljakovin, razen določenih izjem kot so stročnice kot so fižol, leča, grah, zato je ta živila potrebno uživati zmerno. Največ skodelico na dan.

Druga živila rastlinskega izvora, ki imajo dokaj visok delež rastlinskih beljakovin pa so beluši, zelena solata, špinača, kvas in gobe pa se pojedo v zmernih količinah, tako da zdravemu človeku ne povzročajo težav. V kolikor pa ima oseba strogo dieto z omejevanjem beljakovin, se mora izogibati tudi teh zgoraj omenjenih visoko beljakovinskih rastlinskih živil.

Tako, pa sem počasi prišla do konca mojega predavanja o beljakovinah. Dejstvo je, da je živalsko predelovalni prehranski lobij močan in ima pod seboj svoje znanstvenike, medije in pa tudi zdravstvo v svojih krempljih. V njihovo korist je, da verjamem v mit o beljakovinskih potrebah in verjamemo, da so živila živalskega izvora najboljši vir, ki ga je potrebno zaužiti veliko. Tako poskrbijo za dobro prodajo in zdravstvu priskrbijo stranke-bolne ljudi. Žal tem ustanovam ni mar za naše zdravje ampak samo za moč in dobiček. In čas je, da začnemo misliti s svojo glavo in začnemo raziskovati sami. Vse kar sem zapisala v tem blogu, sem povzela po knjigi McDougallov načrt, ki jo je napisal dr. John A. McDougall /str. 103 do str. 112). Predlagam, da si to knjigo vzamete v roke in spoznate marsikatere zdravstvene koristi, ki vam jih lahko prinese rastlinsko prehranjevanje.

Upam, da ste našli v zgornjem zapisu kakšne koristne informacije in se beremo naslednjič.

Article written by:

V življenju rada iščem naravne rešitve, ki pomagajo do boljšega počutja in skrbi za živali in okolje.

0
1
0
0
0