Kdor me pozna in že nekaj časa bere moje blog zapise, že lahko ve, da mi je sama psihologija in osebni razvoj zelo blizu. Predno sem bila predana veganka (kolikor sem to že lahko in je v okviru mojih zmožnosti), sem bila predana osebnemu razvoju in življenju onkraj življenja samega. Vedno so mi bile blizu drugačne, napredne stvari in ravno zaradi tega sem bila velikokrat drugim neprijetna, čudna in mogoče včasih celo nehote vsiljiva. Skozi čas sem se ta dejstva naučila sprejeti in sem si rekla, da pač tako je. Živim za sebe in ne za tuje ideale. Življenje je moje in prav je, da ga živim kot želim in verjamem v stvari, ki mogoče ne sovpadajo s celotno družbo.
Ampak ravno to sem jaz. Čudno posrečen posameznik, ki bi rad, da bi bilo življenje na tem planetu drugačno kot je, pa pač ni.
In zdaj se pojavi vprašanje. Zakaj smo vegani tako provokativni in gremo marsikomu v nos? Jaz sem prišla do svojih zaključkov zakaj je temu tako. In te ugotovitve mi nosijo notranji mir, širše razumevanje in neodobravanje drugih si jemljem veliko manj k srcu. Da bo tudi vam lažje, ko boste kdaj doživeli neprijetno obravnavo s strani družbe, ustanov ali celo medijev, vam bom danes zaupali štiri glavne vodila zaradi katerih je družba nastrojena proti veganom.
Samozanikanje
Tudi jaz kdaj živim v samozanikanju. Včasih je lažje ne-priznati si svoje napake, kot pa storiti obratno. Veliko več poguma je potrebnega, da priznamo svoje napačno razmišljanje, dejanja itd. Tudi meni ne gre vedno dobro od rok a se trudim to spremeniti.
Torej, nihče noče slišati, da s svojimi prehranskimi navadami dela slabo na svetu. Naši obroki so tako spontani in nikjer ni videti sledu nasilja, ki se je zgodilo v ozadju živalske prehrane. Sledi so že zbrisane in grozote prekrite. Iz svojih izkušenj dobro vem, da je govor o veganstvu in resnici krute industrije zelo težka tema in hitro lahko privede v spopad dveh različnih strani, kjer vsaka želi dokazati svoj prav ali po domače “point”. Te pogovori so lahko zelo neprijetni in privedejo do nastrojenosti med sogovornikoma. Ena stran se počuti napadenega od drugega sogovornika in nasprotna stran želi samo predstaviti svoje stališče in objasniti razloge za veganstvo. Ta svetova včasih ne uspeta najti skupnega, čeprav so ljudje, ki te tudi pozitivno presenetijo s svojim razumnim umom, ki je pripravljeno prisluhniti brez, da bi se počutil napadenega. Kadar pa ta pogovor ne obrodi sadov, pa se ponavadi skrivajo v ozadju tele tri točke:
- Nasprotnik se počuti ogroženega in začne iskati izgovore na vse možne načine. Iz tega hitro pridejo nesmiselne obtožbe, da tudi vegani mučimo rastline, čeprav te obtožbe nimajo realne podlage.
- Ker sogovorniku postrežemo z dobrimi odgovori na vse njegove dileme, le ta dobi občutek, da ga napadamo in ga želimo označiti za slabega človeka. Mi pa bi le radi prikazali resnico in poskusili človeku prikazati drugo plat zgodbe. Če sogovornik ni dovolj zrel si lahko o nas in našemu govoru ustvari čisto svoje mnenje in nas označi za nekoga, ki teži in posiljuje s svojimi prepričanji.
- Vse skupaj pa lahko privede, do slabega medčloveškega odnosa in skrha odnos sam. Ljudje enostavno ne želijo slišati, da prispevajo s svojo prehrano k veliko gorja in grozot, ki se dogajajo v ozadju teh industrij. Da ne govorimo o vplivih živinoreje na okolje in na koncu na naše zdravje. Veliko lažje je vse skupaj zanikati in iskati izgovore.
Tu se je potrebno zavedati, da je živalska hrana globoko indoktrinirana v našo družbo.
Na njen okus nas navadijo že kot dojenčke in prav tako nam povedo, da je takšen načina življenja potreben in pravilen. Tako nikoli ne podvomimo v svoje vsakdanje odločitve in še manj pa želimo slišati, da je vse tisto kar so nas naučili in verjamemo, da je naša resnica, narobe. Ego hitro poskrbi za to, da zanikamo resnico samo zato, da lahko počnemo mirno naprej vse kar smo navajeni početi.
Nepoznavanje
Veganstvo se zelo razvija in vedno več ljudi se odloča za tak stil življenja. A kljub temu pa še vseeno za marsikoga ostaja tabu tema. Vegane nekateri označujejo za skrajneže, ki so v sektah, so suhi in bledolični. Razlog temu je zgolj nepoznavanje, veganstva, njegove filozofije in prehrane same. Marsikdo misli, da imamo vegani zelo malo izbire v prehrani, da so naši jedilniki zelo revni in dolgočasni in da, če si vegan moraš šteti kalorije, gledati kje vse so določena hranila in jih načrtno jesti, da ne trpiš pomanjkanja. Vse skupaj se hitro lahko sliši sila zakomplicirano in odbijajoče. Kdo neki pa ima čas toliko pozornosti posvečati prehrane?! Resnica pa je čisto drugačna. Veganstvo je sila enostavno, hrana je v izobilju in izbor receptov neskončen. Če človek je dobro, nepredelano in raznoliko rastlinsko prehrano, ni nikakršne bojazni, da bi trpeli kakršno koli pomanjkanje. Edino kar je potrebno dodajati je vitamin B12. Predlagam, da si preberete moja blog zapis 10 stvari, ki jih morate vedeti, ko postanete vegan.
Torej nepoznavanje veganstva je lahko razlog, da ljudje na vegane gledajo z začudenjem in nesprejemanjem, zato je prav, da se o tem čim več govori in izobražuje ljudi.
Prav je, da se pokažemo in povemo svoje zgodbe in da nas vidi čim več ljudi.
Zato tudi pišem ta blog saj želim osvetliti čim več delov veganskega načina življenja, kot ga le lahko.
Nezmožnost spremembe
Postati vegan in opustiti vse stare navade ni vedno lahko, saj je samo prehranjevanje zelo povezano z našim družabnim življenjem in nam sledi na vsakem koraku.
Poleg tega je bolj prikladno slediti družbi in se ne izpostavljati kot drugačen.
Lažje je pojesti tisto kar je ponujeno na mizi kot pa zavrniti in ostati lačen. Torej, za to, da si vegan je najprej potrebna kar velika mera odločnosti in tega ne zmore vsak. Tudi svojim najljubšim okusom se ne more odpovedati vsak kot pa se niti vsak ne želi izpostaviti pred drugimi ljudmi s svojo drugačno izbiro prehrane, ki odstopa od povprečja družbe. In kaj hitro se tak človek ob družbi vegana počuti nekaj manj saj sam mogoče bi, pa ne zmore speljati te spremembe. Ali pa mu uspe za nekaj časa pa enostavno podleže moči starih navad in prikladnosti. Taki ljudje se od vegana lahko hitro umaknejo in družbeno zaprejo. In vegan spet potegne kratko saj je njegova pojava za nekoga enostavno preveč in ne zdrži v njegovi družbi. Imejte to v mislih, če ste vegan in vas je kakšen prijatelj odčrtal iz svojega seznama kljub temu, da mu nikoli niste storili žalega. To je še ena zoprna lastnost veganstva a hkrati krasna preizkušnja za vsa vaša prijateljstva. Hitro se bo pokazalo kdo je vaš dober prijatelj in ne nekdo, ki le tekmuje z vami in vam zavida. Vedno imejmo vsi skupaj v mislih, da se nikoli ne smemo med seboj deliti in igrati igro premoči, kdo je boljši ali slabši. Konec koncev smo vsi božji otroci in smo vredni enako a to ne pomeni, da lahko kar živimo kot živimo, saj trenutno naše odločitve ne vplivajo pozitivno na planet in nas, kot prebivalci tega planeta. Na koncu koncev pa mora vsak premisliti, kako želi vplivati na naš planet in samo življenje na njem.
Kot nekdo, ki mu ni mar, je prav da izpostavim skrb, ki bi jo morali nameniti tem temam, saj bi lahko s pametnimi odločitvami zelo dvignili kvaliteto naših življenj.
Vpliv medijev/ustanov
Dejstvo je, da smo vegani grožnja sistemu saj smo v povprečju bolj zdravi in imamo širši spekter zavedanja. Naslednje pa je dejstvo, da so taki ljudje težje vodljivi in ne podpirajo najbolj močnih lobijev na tem svetu, ki imajo nepredstavljivo moč in oblast. Njihovi zaslužki so zares visoki. Tu govorimo v več milijardah. Ravno ta denar pa jim daje moč, da si podredijo ostale ustanove, da delujejo v njihov prid. In, če se mi odločimo, da ne bomo več kupovali njihovih izdelkov, se to čuti na končnih bilancah, kar pomeni znak za rdeči alarm in je okoli tega potrebno nekaj narediti. Tako hitro z mediji ustanovijo pakt in nas začnejo strašiti z raznimi zgodbami o tem kako je nek otrok umrl zaradi veganske prehrane, kako je veganstvo skrajno in nezdravo in kako je nek vegan umrl v gorah. Če se poglobiš v ozadje teh zgodb, hitro vidiš kam pes taco moli in ugotoviš, da je vse skupaj gonja proti veganstvu, ki največkrat nima dobre znanstvene podlage. Vsakdanji ljudje so hitro lahko zmedeni in ne vedo več komu verjeti. Marsikdo sliši samo, da je umrl otrok in da so bili starši vegani in iz tega sklepa, da smo to grozni, neodgovorni ljudje. Ozadje teh medijskih zgodb je velikokrat drugačno kot pa prikažejo mediji in žal malokdo pogleda v ozadje teh zgodb in pač verjame, ker je pač pisalo v časopisu. Bo pa že držalo!
Poleg tega nas vedno strašijo z tem kako je meso, mleko in jajca pomembno in da bomo umrli zaradi pomanjkanja beljakovin, če ga ne bomo jedli. Torej vse kar nam govorijo mediji in ustanove je treba premisliti razumno in pogledati v ozadje. Kdo je bil tisti, ki je napisal ta članek? Ali je pripadnik katerega izmed teh lobijov, ki se ukvarja s predelavo živalske prehrane? Če je znanstvena raziskava, je zopet treba pogledati kdo je raziskavo financiral in komu je v interesu, da tako verjamemo. Ta propaganda predvsem temelji na strahu s katerim želijo obvladati množico in njihovo mišljenje. Strah je namreč močno orožje za nadzor množic.
Na koncu pa je vedno tako, da si izberemo resnice, ki so najbolj prikladne za nas. Žal bo nekdo verjel neresnicam saj ni pripravljen odpraviti lastno samozanikanje in priznati svoje zmote. Za take ljudi bodo dezinformacije dobrodošle saj bodo lahko naprej udobno živeli kot so živeli do sedaj brez, da bi mogli drastično preučiti svoje vsakdanje navade in kako z njimi vplivamo na svet okoli nas. Lahko pa uberemo drugo pot in se odpremo drugim možnostim, poiščemo svojo naravno skrb za sebe, naravo in ostale prebivalce s katerimi si delimo ta prelep planet. Kaj veš kaj vse utegnete odkriti in spoznati o samem sebi ter življenju kot samemu.
Z ljubeznijo!
Alja
