Osebna rast

Kako veganski način življenja vpliva naš notranji svet energij?

Ste eden tistih, ki se rad ukvarja z duhovnim svetom, svetom energij? Se vam včasih zdi, da bi bile lahko te izkušnje še bolj intenzivne, polne, čuteče…, pa se nikakor ne morete zbrati in osredotočiti na svojo energijo?

Se vam je kdaj porodila misel, da je tudi hrana tista, ki pripomore k bistrim mislim in odprtosti za svoje kot druge energije okoli nas?

To zgodbo vam lahko povem iz svojih izkušen. Pa si poglejmo kako gre.

Za duhovni svet sem se začela zanimati že pri 16 letih. Takrat mi je knjiga od Luis L Hay, Življenje je tvoje, spremenila celoten pogled na svet in to kako deluje. To je bil tudi začetek čisto drugačne poti, ki me je pripeljala do tega, kdo sem danes.  Še predno sem postala veganka, sem pridno meditirala kolikor sem pač lahko, brala knjige na to tematiko in se ukvarjala s seboj in svojimi notranjimi vzorci, ki so potrebovali mojo nego. Že takrat sem bila sicer vegeterijanka a ko sem iz svojega jedilnika zbrisala jajca in mleko, se je počasi moj notranji svet začel bistriti in vedno bolj sem začela razvijati svojo notranjo intuicijo in čutenje tistega za kar sem bila poklicana na svet. Meditacije so postale bolj poglobljene, čuteče, polne in občasno sem prav čutila svojo energijo okoli telesa. Ko sem ležala na postelji ali na podlagi na kateri sem malo poprej naredila kakšno jogijsko vajo in sem si na koncu privoščila malo umirjanja, sem jasno čutila, kako iz mojega telesa seva energija. Bilo je občutiti, kot blag vetrič, ki me je prav pomirjal. V teh umirjenih stanjih sem se začela povezovati tudi z bitji svetlobe kot so naši angeli vodniki, čuvaji, spremljevalci. Ta komunikacija je bila občasna in mi je pomagala najti jasne odgovore ali neko stvar delam prav, kaj naj bo moj naslednji korak itd.

Torej, zakaj tak preskok?

Dejstvo je, da žival ne zraste na drevesu. To ve vsak pa na žalost ne pomisli, da bi bilo s to sliko karkoli narobe. Pa pustimo to. Dejstvo je, da je nekdo moral to žival poslati na oni svet, da se je potem lahko njeno telo razkosalo na majhne koščke, ki jih je potem popakirali v embalaže ali naložili v hladilno skrinjo, jim dal ime izdelka in ceno ter kot predmet prodali nič hudega slutečemu kupci. Ta se niti ne zaveda, da je bilo to včasih bitje, ki je imelo mamo in očeta, brate, sestre in svoje občutke ter potrebe. A žal to bitje ni imelo svobode. Bilo je ujeto v taborišču, ki mu ljudje pravijo klavnica in tam je čakalo v strahu na svoj usodni dan. Dan, ko bo moral na krut način umreti, da postane kosilo nekomu. Čutilo je grozo, strah, nemoč, tesnobo…Vse to se je odtisnilo v njeno telo in telo si je v vsakem koščku to zapomnilo in shranilo v obliki energije. Ta energija je ostala tam in na koncu končala v telesu nekoga drugega. Tam si je našla udobno mesto in se spojila z energijo gostitelja.

Torej, energije, ki jih zaužijemo skozi hrano postanejo del nas. Zakaj je toliko agresije na svetu? Živali so ubite agresivno, brez milosti. Se vam ne zdi, da se ta agresija izraža skozi ljudi? Vse vojne in grozote, ki smo jim priča. Začaran krog. Kar delamo mi njim se dogaja nam. Dejstvo za moj okus.

Druga stvar je, da naša telesa niso ravno narejena za živalsko hrano. Ta ima veliko preveč maščob, ki se kopičijo v telesu in skozi čas začnejo ovirati notranje organe pri dobrem delovanju. Prav tako se zatakne pri prebavi. Naš prebavni trakt je dolg in živalska hrana ni lahko prebavljiva zanj, zato začne tam gniti in pobere našemu telesu ogromno energije.

Ko se odločimo, da bomo jedli samo tisto kar nam dajo rastline, se naše telo razbremeni in več časa mu ostane za druge telesne dejavnosti.

Prav tako ne skladiščimo več vse te tuje grozne, krvave energije in nehamo biti grob za njihove posmrtne ostanke. Res je, da tudi rastline žal niso več vzgajane zdravo in naravno. Tudi tu je veliko strupov in siljenja v hitro rast. Tudi za te rastline življenje ni ravno rožnato. A tu je ta energijski odtis veliko manjši kot pri predelavi živalske hrane. Prav tako pa imamo izbiro. Lahko si uredimo vrt in tam točno vemo, kako je bila rastlina vzgojena, kako smo skrbeli za zemljo itd. Mnogo je takih, ki se tega zavedajo a se še vseeno ne bi radi odrekli pregrešnim okusom in udobju v družbi in kupujejo meso, jajca in mleko pri kmetih, kjer lepo skrbijo za živali. V redu. Ampak žival še vedno umre. Še vedno se jo obravnava, kot sužnja, ki služi svojemu namenu in nič več. Žal tako je. Večinoma so te živali posel za lastnika. In ta energija tudi ni ravno prijetna.

Vegansto je zame osebno sočutna odločitev. In taka odločitev nosi neko notranje očiščenje. Vsakdo, ki bi rad poglobil svoj duhovni svet, mi zelo priporočam, da začuti sočutje do teh živali, spremeni navade, jim da glas in tako očisti in ozdravi samega sebe ter energetsko zasije v pravih barvah.

 

Article written by:

V življenju rada iščem naravne rešitve, ki pomagajo do boljšega počutja in skrbi za živali in okolje.

1
1
0
0
0