Z leti sem se predvsem naučila, da je življenje veliko bolj preprosto kot sem si predstavljala. Včasih se mi je zdela hrana veliko bolj kompleksna. Saj veste tisto, ko vam vsi govorijo kako moramo vsi nujno jesti raznolike obroke in zaužiti dovolj beljakovin in maščob ter drugih junakov, ki skrbijo za to, da smo popolnoma zdravi.
Moj stil v kuhinji se je v zadnjih letih malo spremenil in sem bolj po spletu okoliščin začela upoštevati pravilo manj je več.
To pomeni, da sem začela kuhati bolj preproste obroke, ki niso sestavljene iz celega spiska sestavin, ki jih potrebujemo za eno jed. En razlog je, da sem začela to početi je to, da enostavno nisem vedno imela čas za kuho bolj kompleksnih obrokov in sem si stvari enostavno poenostavila. Med tem časom sem tudi nehala uporabljati olja v kuhinji in zadeve so postale še lažje. Med nenehnim raziskovanjem rastlinskega sveta prehrane, ki me nikakor ne more nehati navduševati saj je to popotovanje kjer človek vedno ugotovi kaj novega, pa sem ugotovila, da nekateri strokovnjaki zagovarjajo zelo preprosto prehrano. En super primer je dr. Robert Morse, ki zagovarja stališče, da smo ljudje po naravi sadjejedci in bi morali v veliki večini uživati samo sadje. Dr. Morse je že pomagal mnogim popraviti marsikatero hujše bolezensko stanje in povrniti pravo optimalno zdravje. Svojim varovancem predpisuje dieto na podlagi sadja in dodajanja zelišč in je pri svojem delu zelo uspešen.
Taki primeri mi dajo veliko misliti, kako smo si v resnici ljudje zakomplicirali svoje prehranske navade in spotom samo čisto nevede začeli uničevati svoje zdravje, kisati telesa, jih obremenjevati s toksini in onesnažiti svoj um, da ne vidi več kaj je pomembno in kaj ne ter se prepustiti toku življenja, ki je obrnjen bolj na zunanjost, ki je prežeta s trenutnimi užitki, ki nikoli ne trajajo večno. O sadju sem že pisala v prispevku z naslovom Sadje in diabetes tipa 2. V tem prispevku razložim zakaj se sadja v bistvu ne smete bati in da je njegova povezava z diabetesom popolnoma neupravičena.
Večnost in obilje pa vedno lahko najdemo le v sebi a še prej moramo poskrbeti za dobre navade tako prehranske kot umske, da bi lahko našli to obilje.
Torej iz vsega tega sem počasi prišla do svojega zaključka!
Prehrana je najbolj zdrava, ko je preprosta in je sestavljena predvsem iz dobrih ogljikovih hidratov. Ed delež naj predstavlja enostavne sladkorje iz sadja in nekatere zelenjave in en delež sestavljenih sladkorjev iz žit, gomoljev, nekaterih buč, stročnic. Ti obroki naj bodo čim bolj enostavni.
Če to prikažem na primeru, naj bo za kosilo na enem krožniku npr. pečen krompir iz pečice in obilna mešana solata, fižolova omaka s polento, lečini polpeti in krompirjeva solata, narastek iz prosene kaše in zelenjave…
Tako je presnova veliko bolj enostavna, hrana je nizkokalorična ob kateri lahko zelo enostavno shujšamo in na drugi strani polna vlaknin in v nekaterih primerih tudi vode kar je dobro za čistost našega črevesa kar pomeni, da se toksini in odvečen material s pomočjo vlaknin in vode, odstranjujejo iz telesa kar posledično prinese manj zakisani in tako naš um lahko veliko bolj zasije in se naravna pozitivno. Prav tako pa nas ta hrana preskrbi z vsemi beljakovinami, minerali, vitamini in maščobami, ki jih potrebujemo za normalno delovanje.
Druga stvar, ki bi jo pri hrani omenila je ta, da enostavno stremite k tem, da je vaša prehrana poleg tega, da je enostavna, čim bolj polnovredna in nespremenjena. Torej zmrznjena pica iz supermarketa je lahko zelo enostavna jed a še zdaleč ne najbolj zdrava. Ko greste naslednjič v trgovino, se ustaviti pri sadju in zelenjavi in tam prebite največ časa in si naberite sadje in zelenjavo, ki ustrezajo času sezone in jo spremenite v okusna presna in kuhana kosila.
Ker ljudje živimo v bi rekli modernem svetu namišljenega udobja, smo malo pozabili, da tudi mi prihajamo iz narave tako kot naši bratje in sestre živali in druga živa bitja na tem planetu in da smo si v marsikaterem pogledu zelo podobni. Živali so veliko bolj povezane z naravo in tiste, ki imajo srečo, da človek ni posegal v njihov naravni ritem, nagonsko jedo tisto hrano za katero so zasnovane brez kakršnega koli procesiranja. In tudi mi bi morali stremeti k podobnim približkom.
Pa ne me narobe razumeti. To ne pomeni, da vas bom sedaj napotila na bližnji travnik in vam predlagala, da kar odtrgajte travo in jo začnite žvečit.
Rada bi vas le spodbudila, da začnete uživati več sveže nepredelane rastlinske hrane in se ostalega ognete kolikor v danem trenutku zmorete. Včasih je čisto dovolj začnete z enim obrokom na dan in počasi raztegnete ta razpon čez cel dan in na koncu v dnevno rutino in del življenja. Kako učinkoviti spremeniti prehrano sem že pisala.
Prepričana sem, da lahko vsi kot ljudje z vrnitvijo k preprosto rastlinsko prehrano, lahko naredimo ogromno za svoje zdravje in zdravje celotne družbe.
Pa si poglejmo kako naj bi zgledal en zdrav polnovreden rastlinski dan. Primer iz prakse
Začetek dneva:
Naša telesa se v jutro še vedno čistijo. Zelo dobro je, da poslušamo svoje telo in ne zajtrkujemo, če nismo zares lačni.
Začnimo dan preprosto z kozarcem tople limonade ali sveže ožete grenivke, pomaranče. Tako pomagamo telesu, da se naravno razstrupi in že zjutraj spodbudimo bazično ravnovesje.
Predlagam vam, da si najdete eno izmed oblik jutranje rutine. Sama naredim kratek sklop jogijske vaje pozdrav soncu, nekaj zaključnih vaj dihanja in kratke meditacije. Če imam zjutraj več časa pa se tudi zelo rada odpravim več teč ali pa na kratek pohod do bližnjega hriba. Zelo pomembno je, da neko vrsto aktivnosti vpeljemo v svoj vsak dan saj tako skrbimo za boljšo fleksibilnost svojega telesa in uma. Osebno je zame to najboljše zdravilo za stres in da vedno znova najdem pot k sebi in tako lažje sledim svojim ciljem.
Kako se nadaljuje jutro je pri meni osebno zelo odvisno ali sem tisti dan doma ali me čaka naporen dan. Kadar imam čas oz. vem, da moj dan ne bo preveč stresen, po popiti limonadi in zaključku jutranjih vaj ali sprehoda, teka, si najraje narežem skledo sadja in pojem kot sadno solato. S tem zaključim svoje obedovanje v jutru. Vmes spijem kakšno žitno kavo, s katero se priznam, zelo rada malo pockljam.
Če pa vem, da bom odsotna dalj časa in ne bom imela časa jesti do popoldneva, si pripravim kuhano polento, ki jo zmešam z banano ali pa kosmiče s svežim naribanim jabolkom, banano in kakšne rozine. Tako ostanem dlje časa sita in se ne spopadaš z zoprnimi občutki lakote zaradi katerih avtomat v službi postaja vedno bolj zanimiv.
Čas kosila:
Kosilo je v mojem življenju vedno najbolj obilno. Za kosilo rada pojem večjo porcijo in sem potem sita kar nekaj ur. Ponavadi je to kakšna enolončnica, krompir in skleda solate, polnjene paprike, zelenjavna rižota s skledo solate, kakšni okusni polpeti z zelenjavno solato itd.
Po kosilu je super, če imam možnost in se malo umirim, preberem knjigo, včasih tudi zaspim za 20min in si naberem moči za preostanek dneva, ki je pred mano.
V času do večerje si skuham kak ingverjev čaj in ne jem več nič drugega.
Čas večerje:
Najbolj idealno zame osebno je, da jem zadnji obrok do 18h zvečer. Najbolj se veselim kakšne fižolove solate in zraven kak kos kruha, kremene juhe, kakšen zelenjavni sendvič in zelo hitro sem zadovoljna.
Po tem lahko vidite, da verjetno ne porabim veliko časa za kuho in da so v večini moji obroki enostavni. Seveda se včasih tudi malo pocrkljam in skuham kaj bolj posebnega in se skupaj z mojim dvema fantoma malo razveselimo kake nove jedi a v grobem smo kar navajeni na preproste polnovredne obroke. Ko pridejo prazniki tudi pri nas malo grešimo in pojemo kaj kar ni ravno del zdrave prehrane a sem mnenja, da včasih, če si damo duška nam manj škodi kot če ne saj moramo včasih vseeno malo popustiti zavore in se malo poveseliti z ostalimi ljudmi. To pa je ravno to, da ločimo kdaj je praznik in kdaj ni. Če preko ostalega leta stremimo za zdravimo odločitvami in se malo poveselimo ob času večjih praznikov in kakega rojstnega dne, ne bomo imeli težav se vrniti k zdravi rutini.
Kakšni so moji rezultati?
Predvsem sem na taki prehrani bolj umirjena, imam več energije, ne zbolim kar tako, redno obiskujem stranišče in dobro spim. Pa tudi s svojo postavo lahko rečem, da sem kar zadovoljna saj sem veliko bolj suha kot pred svojim 30. leti. Predvsem pa opažam, da od kar sem izpustila olje iz svoje kuhinje, nimam več toliko zoprnih mazolčkov pred menstruacijo, ki so se mi prej vedno pojavljali. Koža se mi je po prenehanju uporabe olj zagotovo izboljšala.
Kar sem pa tudi opazila pri takšni prehranski rutini, pa je tudi to, da nimam več toliko potrebe po nezdravih živilih. Moja hrepenenja so veliko bolj zdrava. Zdaj se mi recimo cedijo sline po okusni pisani solati in ne po kakšni mastni jedi kot včasih. Naši možgani v povezavi z brbončicami so ena zanimiva stvar. Zelo enostavno se jih da strenirati. Vse navade se da spremeniti. Vsak začetek je seveda težak ampak, ko gremo enkrat čez to težko fazo, se vprašamo zakaj nismo to storili že prej. Najbolj pa smo motivirani takrat, ko vidimo prve rezultate na sebi. Ko zgubimo kak kilogramček, gremo redno na stranišče in imamo več energije. Takrat je ves trud poplačan.
Ste vedeli, da ljudje potrebujemo 21. dni, da spremenimo svoje navade?
Ja res je. Le v 21. dneh se naše brbončice privadijo na nove okuse in naši možgani začnejo prikazovati tiste zdrave slike hrane in ne več tiste, ki nam škoduje. O sami prehrani sem že veliko pisala na mojem blogu. Vabim vas k branju vsebin, če še niste na tekočem z mojimi delom.
Prav tako pa vas vabim, da skupaj z mano preoblikujete svoje prehranske navade popolnoma brezplačno in se vključite v moj 21. dnevni izziv-Zvilico do vitalnosti in preizkusite polnovredno rastlinsko prehrano na svoji koži. Za vsa vprašanja in dileme vam bom vedno na voljo.
