To kar bom v nadaljevanju pisala, lahko razburi marsikoga, ki še vedno vztraja pri hrani živalskega izvora ali pa ga bo nasprotno, napisano prebudilo in spodbudilo, da začne delati manjše korake proti spremembi prehrane, ki lahko drastično zmanjša naše možnosti za neprijetna bolezenska stanja, ki se nam lahko pojavijo kadar ne spoštujemo zakonitosti naših teles in narave življenja. Te možnosti se namreč na polnovredni prehrani z zmanjšanjem rastlinskih olj na minimum, lahko povečajo kar za 70%. Seveda so poleg prehrane še drugi vplivi okolja, ki na naše blagostanje vplivajo in jih je potrebno reševati še na druge načine, ki potrebujejo našo pozornost in čas.
Poleg tega pa lahko s svojo izbiro prehrane vplivamo na to kakšen svet gradimo okoli sebe in kakšen odnos imamo do živali.
Veste, naša življenja nikakor niso naše naravno stanje. Živimo v velikokrat norem svetu, kjer zgubimo sled za samim seboj in tistim kar je res pomembno. Živimo hitro, jemo hitro, preveliko mislimo in preslabo spimo. Nakopičeni smo z goro obveznosti in goro navlake, ki nas samo še bolj oddaljujejo od prave resnice in tistega za kar smo po naravi narejeni. Naša narava je preprostost, življenje kjer ljudje živijo od zemlje in njenih darov, se medsebojno podpirajo in delujejo v dobro sebe kot tudi družbe. Take civilizacije so že obstajale.
Taka celina je bila Atlantida kjer so njeni prebivalci delovali na visokih frekvencah in uporabljali napredno tehnologijo kristalov.
Skupnost je bila tehnološko napredna in duhovno razvita. Med ljudmi je vladala skupna povezanost in delovanje v dobro vseh. Vsak je vzel iz zalog hrane tisto kar je rabil, toliko da je bilo za vse enakomerno razporejeno in da so vsi živeli v miru. Vse kar so počeli in delali je bilo prostovoljno v skupno dobro. Na kratko rečeno, je bila to civilizacija, ki jo ni vodil ego ampak višje duhovno zavedanje, ki je veliko večje od ega. Prostor kjer ni želje po prevladi, dokazovanju, napuhu in drugih občutjih, ki izhajajo iz ega. Ravno to naj bi bili razlogi zakaj je Atlantida propadla in točno v tem filmu nekako živimo še danes. Prav tako so v zlati dobi Atlantide po veliki večini jedli le rastlinsko prehrano. Občasno so vzeli mleko kravi ali njeno meso. To so storili le z odobritvijo živali, če je bila ta šibka in jim je to dovolila. Proti današnjim razmeram, se je to dogajalo občasno zatorej tudi niso pojedli takšnih količin živali kot jih pojemo danes. O tej temi sem prebirala eno zelo prijetno knjigo o Atlantidi in nikakor ne morem za 100% zatrditi, da to kar sem pisala zgoraj drži. A nekako v sebi čutim, da ta informacija rezonira z mano in sem jo želela deliti z vami.
In zdaj sem prišla do dela, ko bi z vami rada delila en svoj globlji vpogled, ki ga imam o svetu okoli nas.
Naj najprej vse opozorim, da nikakor ne želim s tem kar bom z vami delila diskriminirati in vsakega posebej razumem in ne želim obtožiti za nič ampak mi moj osebni čustveni prostor ne pusti, da bi molčala. Včasih mora biti resnica povedana ne glede na to kaj bodo drugi mislili in rekli (pa smo spet pri delovanju ega, ki nas spravlja v neprijeten položaj). Veliko je grozot na svetu in zagotovo živinoreja in ravnanje z živalmi ni edina problematika, ki bi se ji morali posvetiti. A globalno gledano, je zelo obsežna in vpliva na več vidikov našega življenja.
Energija, ki je v ozadju našega delovanja do živali, je energija, ki se preslika v naša življenja, pa čeprav podzavestno in neopazno.
Kot vemo je danes popolnoma normalno, da jemo živali. To tradicijo ohranjamo že več let zato se je ta resnica indoktrinirala globoko v naše okolje in nas same. Normalno je, da morajo živali umreti in normalno je, da vsak dan jemo meso. Kako ta pride do našega krožnika nas niti ne zanima oz. raje vidimo, če ne vemo saj se nikakor ne želimo odpovedati tej slastni hrani, ki je na drugi strani nekoga stala življenja. Živalska industrija z razlogom to počne za zaprtimi zidovi in ima farme živali daleč stran od množic ljudi saj vedo, da lahko ljudje, če bi vedeli resnico, bi mogoče želeli zaustaviti to trpljenje in norijo.
In zdaj vas vprašam? Kakšen svet si želite? Je to svet miru in sočutja? Svet kjer si pomagamo med seboj, se spoštujemo in si želimo dobro? Zagotovo si vsi želimo lep svet, miren svet s čim manj trpljenja. Ampak velikokrat, ko si človek odgovori na to vprašanja in je čez to povprašan kaj pa je pripravljen za to narediti, je hitro stisnjen v kot in ni več pripravljen sodelovati v pogovoru ali diskusiji.
Zakaj je temu tako?
Ljudje smo zelo zaščitniški do svojih prepričanj in ne želimo, da bi naš svet kdor koli izzival z drugačnim mnenjem in drezal v našo hrano, ki je tako velik del našega življenja. Tako pomemben, tako oseben, tako čustven. O ne to pa ne! Malo je takih, ki so sposobni odpreti srce in videti trpljenje drugega pred svojimi koristmi in navadami. Tudi sama sem nekoč spadala v ta krog in priznam. Enako sem čutila, da se moram braniti ampak sem kasneje spoznala, da je bolj pomembna empatija in skupno dobro. Ne govorim, da sem 100% a se trudim kolikor se lahko. In mislim, da bi se vsak moral vsaj malo potruditi, pa če je to en dan na teden ali en obrok na dan.
Živali so čuteča bitja, ki si zaslužijo živeti tako kot jim je naravno dano. Na našem planetu so le te naši zaporniki. Brutalno mučene, njihove družine so uničene in ločene, njihova pravica do svobode odvzeta. Če si pujs, krava, kura ali katera koli žival, ki se uporablja v prehranske namene, je zate človek hudič. Grobjan brez premere. Te uboge živali se rojevajo v zaporu in živijo v konstantnem strahu zato ker nekdo želi jesti njihovo meso, piti njihovo mleko in jesti njihova jajca. Ko pogledaš število ubitih živali na globalni ravni, se te številke približajo milijonom in celo bilijonom.
Ali je to normalno? Je to potrebno v svetu, ko imamo vsega dovolj? Ali lahko ustvarimo svet miru in hkrati mučimo ta nedolžna bitja brez slabe vesti in se imamo za dobro vrsto zmožno sočutja, prijaznosti in empatije?
Vsakič, ko kupite izdelek živalskega izvora, podpirate te industrije in nekomu plačujete za umor nedolžnih bitji. Taka je resnica. Če jo ne želite videti in raje živite v zanikanju, se to dejstvo ne bo spremenilo. Imate veliko moč s svojim nakupovalnim navadam in več kot nas bo, ki se bomo odločali za rastlinsko prehrano, manj denarja bo šlo v te industrije. Samo sledite denarju in videli boste, da ste vi tisti, ki ima moč v rokah in lahko prežene to zlo iz naše zemlje. Vem, da je pot še dolga in se osvoboditev živali ne bo zgodila čez noč tako kot suženjstvo črnega človeka potrebovalo svoj čas a danes dobro vemo, da je bilo to popolnoma narobe.
V tistih časih je bilo črnsko suženjstvo za ljudi normalno kot je normalno danes to, da jemo živali.
Živinoreja ima enormne posledice za naša življenja, živali, planet in ljudi. Največji onesnaževalec je prav živinoreja. Največ pitne vode porabimo za živali. Največ površin globalno porabimo za pašo živali. Deforestacija (izsekavanje gozdov) je posledica vedno večje potrebe ljudi po živalskih tkivih in izločkih. Zaradi tega je ogromno divjih živali ostalo brez doma. Vedno več je živalskih vrst, ki izumirajo zaradi intenzivnega lova. Največji porabnik nafte je prav živinoreja. Reke in morja so vedno bolj onesnažena zaradi velikih farm živali od koder vsi odpadki, polni antibiotikov, rasnih hormonov in drugih kemikalij odtekajo v bližnje reke, ki se na koncu zlijejo v morja. Koralni grebeni izumirajo zaradi teh odpadkov proizvedenih s strani živalske industrije in morja so zaradi lova vedno bolj prazna. V deželah tretjega sveta je glavni krivec lakote to, da prodajo žita razvitemu svetu za krmo živali. Torej za človeške potrebe po živalski hrani. Na koncu pa je človek, ki je tovrstno hrano bolen, debel in nesrečen. Naši dragi nam umirajo za rakom, srčnim boleznim, kapi, sladkorni boleznijo in drugimi težavami, ki smo jim priča v sodobni družbi in to le zato ker jemo nekaj za kar nismo niti narejeni in vsa naša želja po okusu, se nam hitro vrne saj se vdajamo užitkom, ki nekoga stanejo življenja in za tovrstna dejanja ne moremo biti bogato nagrajeni.
Tak način prehrane nas bo na koncu stalo našega zdravja, našega planeta in našega blagostanja. Ali ni čas, da se malo zamislimo in raziščemo druge možnosti? Koliko časa bomo še čakali predno naredimo spremembo?
Svet kjer jemo druga čuteča bitja ne more biti svet pravičnosti med ljudmi. Če ne želimo, da bi nas kdo uporabljal za hrano, nas mučil, nam odvzel otroke in svobodo in nas oropal svobode. Verjetno si ne želimo, da bi bili oropani svobode in osnovnih človeških pravic. Torej zakaj se nam zdi v redu, da se to dogaja živalim zaradi nas? Je to pravično? Je svet lahko lep, če izvajamo zlo nad drugimi vrstami s katerimi bi mogli živeti v miru? Kot sem že rekla. Za žival je človek hudič. Ni pa nujno, da je tako in vsak med nami ima izbiro in neha podpirati te hudičeve ustanove. Že velikokrat sem omenila knjigo Hrana za mir, ki jo je napisal Will Tuttle. Toplo vam priporočam, da si knjigo preberete in hitro boste spoznali, da to kar delamo živalim v resnici delamo sami sebi. Dlje kot bomo naš odnos do živali ignorirali, več škode bomo povzročili sebi in planetu na katerem živimo. Pomnite, da je to edini dom, ki ga imamo. Kakšen bo ta dom za naslednje generacije, če ne bomo želeli videti in odpreti srce za živali. Če želimo, da bi se človeštvo ozdravilo moramo prenehati uživati mrtva telesa živali in svoja telesa očistiti njihovih posmrtnih ostankov. Le tako lahko pričakujemo, da bomo kot družba zdravi. Tako v duhovnem smislu kot telesnem in okoljskem.
Ta blog res ni nastal zato, da bi diskriminirala ljubitelja mesa, mleka in jajc ampak le poziv človeštvu, da zmoremo bolje. Resnično se zavedam, da je med vami veliko takih, ki jeste te izdelke in ste v duši dobri ljudje, pa vam je težko opustiti te navade.
Sama sem potrebovala dve leti a danes mi je to nekaj vsakdanjega in nikoli se ne bi obrnila nazaj. Če sem zmogla jaz, potem zmorete tudi vi in verjamem, da smo v srcih dobri in si želimo resnični mir na svetu. Mir kjer nikomur ni odvzeta svoboda.
Polnovredna rastlinska prehrana je lahko nekaj najboljšega kar lahko naredite za sebe, živali in planet. Ogromno je že informacij o tej prehrani. Že samo na mojem blogu boste našli kar nekaj člankov, ki sem jih napisala na podlagi svojih raziskovanj. Prav tako se lahko popolnoma brezplačno vključite v moj 21.dnevni izziv-Z vilico do vitalnosti in si z jasno željo po izboljšanju svojega zdravja, zdravja živali in zdravja planeta zadate cilj in ta način prehrane preizkusite.
O svojih rezultatih s to prehrano sem že večkrat govorila in pisala. Osebno se počutim bolje, tehtam manj oz. sem veliko bolj zadovoljna s svojim videzom zdaj, ko imam pred svojimi leti trojko kot prej ko je bila spredaj dvojka. Poleg tega pa sem izjemno zadovoljna, da nisem vključena v krog trpljenja živali.
Za konec pa še kratka misel
Vedno si želimo sprememb, se jezimo na sistem v katerem živimo, iščemo krivce nekje drugje. A tukaj vas zopet vprašam? Kaj pa ste vi pripravljeni storiti, da bi bil svet drugačen? Se strinjate, da nasilje ni odgovor? Se zavedate, da to velja tudi v našem odnosu do živali? Tisto kar daješ to seješ. In upam, da bomo kot človeška vrsta lahko napredovali in počasi spoznali, da so živali za božanje in niso neka super kulinarika na naših krožnikih. Prosim vas, da svoj ego za trenutek odložite in pogledate z očmi sočutja. Bi lahko sami ubili in razkosali žival? Če je vaš odgovor da, potem ste eden redkih, ki je tako pogumen, da bi si bil pripravljen pripraviti mesni obrok sam. Če pa je vaš odgovor ne, pa pomislite še enkrat. Je prav, da to dela nekdo namesto vas? Če sami ne morate ubiti žival pomeni, da imate v sebi srce in ne želite škodovati. Zato je prav, da odstranite njihovo trpljenje iz svojih krožnikov.
Če si želimo spremembe in lepšega življenja, moramo začeti pri sebi in svojih navadah. Imamo neizmerno moč in s svojim mišljenjem in vsakdanjim tako prehranskim kot drugim navadam lahko enormno spremenimo svet. Jaz sem ZA spremembo in sem pripravljena za to kaj narediti. Pa vi?
Upam, da ste zgoraj napisane besede uspeli razumeti iz prostora razumevanja in da niste vklopili obrambnega mehanizma. Ravno ta vam ne pusti, da bi naredili naslednji korak. Življenje brez mesa, mleka, jajc ni grozno. Hrane je dovolj in okusnih receptov tudi. Vmesno obdobje, ko se malo prilagajte na nove okuse, je malo zoprno a ko enkrat splezate čez ta hrib, je na drugi strani nekaj kar je lahko dolgoročno za vse nas, naš planet in naše brate in sestre živali zelo dobro in nova zemlja se lahko začne formirati.
Z veliko ljubeznijo!
Alja
